Na povojno zgodovino območja na meji med vzhodom in zahodom so močno vplivale gospodarske potrebe in kulturna zrelost, ki sta svoj vrh dosegli v politični integraciji brez primere. Še komaj trideset let nazaj, si ne bi predstavljali take Evrope, kot jo imamo danes. Evrope, ki bi bila povezana od Portugalske do Poljske, od Skandinavije do Romunije, s skupno valuto in s skupnimi političnimi institucijami. Kontroverzni dogodki, katerim je v zadnjih letih izpostavljena Evropska unija, zgolj potrjujejo osrednjo vlogo njenih institucij in kličejo po še večji politični koordinaciji, ki jo zahtevajo predvsem gospodarske in družbene okoliščine. Tudi najbolj tradicionalne regionalne in mestne organizacije se vse bolj posodabljajo in združujejo, da bi odgovorile na sodobne potrebe in oblikovale prihodnost območja. Pospešeni razvoj, kateremu smo priča, postavlja pod vprašaj stare meje in vpliva na izginjanje starih teritorialnih delitev: npr. razdelitev Berlina na dve mesti ali pa ločitev obeh Goric. Danes se je končno začela prenova.

Na meji med Italijo in Slovenijo nastaja mesto z več kot 70 tisoč prebivalci, ki govorijo dva jezika, uporabljajo skupna javna prevozna sredstva, skupne vire energije, skupne institucije in si delijo skupne projekte. Danes so ti prebivalci zaupali svojo usodo skupni mednarodni organizaciji – Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje, ki se lahko avtonomno pogovarja tako s svojimi izvornimi državami kot tudi z institucijami evropske perspektive.

Vse to je šele začetek zgodbe. Mesto se rodi takrat, ko ga načrtujemo in se razvija, ko ga doživljamo. Medsebojni človeški, družbeni in kulturni odnosi med tema dvema skupnostma, ki sta bili preveč časa umetno razdeljeni, se lahko obnovijo zgolj postopoma – dan za dnem – s pomočjo koriščenja skupnih storitev, s sinergijo različnih ustanov in s spodbujanjem sožitja. Z razvojem skupnih interesov. Z delitvijo resursov. Z zavedanjem, da bomo lahko le skupaj lahko ustvarjali boljšo prihodnost.
Kakšna bo ta prihodnost, je odvisno od naših želja. Izziv, ki si ga mora zastaviti tako medkulturno mesto – pri čemer se moramo zavedati, da je v obdobju globalizacije skupno območje neprecenljiva prednost – so prav skupni cilji na gospodarskem področju. Cilji, ki temeljijo na kulturnih vrednotah, na spoštovanju okolja, na spodbujanju medčloveških odnosov. Novo mesto za novo gospodarsko paradigmo.